Podružnična šola Janče

Vsako leto smo na Jančah osmi marec proslavili še posebej slovesno. Po 30 letih zaradi epidemije prvič ni bilo prireditve, ki je povezala vsa delujoča društva, šolo, vrtec, krajanke in krajane. Z učenci smo se spomnili preteklih prireditev, obujali spomine in se pogovarjali o dnevu žena. Vsak učenec je izdelal čudovito voščilnico, nanjo zapisal voščilo in z njo presenetil svojo mami.

Bliža se pomlad – čas, ko se prebuja narava in ko pričnemo s prvimi vrtnimi opravili. Tako smo se z učenci že odpravili na vrt, kjer smo kopali grede, odstranjevali ostanke lanskih rastlin, jih odnašali v kompostnik, prenašali zemljo in urejali svoje grede. Zelo smo uživali. Dejavnosti na vrtu učence odlično povežejo z naravo in njenim življenjskim ciklom. Stik z naravo je pomemben za njihov celosten razvoj.

Gibanje je primarna potreba otroka in eno pomembnejših področij v njegovem razvoju. V šoli vsak dan poskrbimo, da se otroci čim več gibajo, pa naj bo to v učilnici, na igrišču ali v naravi. Še posebej radi imajo hojo po gozdu ali šport na travniku, obdanem z gozdom. Ta je prav v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu drugačen. Otrokom predstavlja izziv in priložnost za igro in spoznavanje živali ter rastlin. Dr. Grega Starc pa pravi, da gibanje poganja razvoj otroških možganov in celega telesa, zato je še toliko bolj pomembno, da poskrbimo za redno telesno aktivnost, s čimer skrbimo tudi za zdrav življenjski slog.

Šola je res zelo samevala v tem času, a Dedek Mraz ni pozabil na učence in učiteljice. Spotoma je prinesel darila, za katera je denarce prispevala Četrtna skupnost Sostro in dolgo so čakala na učence in dočakala so jih. Ob odprtju škatle je bilo njihovo veselje nepopisno. Hvala ČS Sostro in Dedku Mrazu!

Jesen je bila bogata s pridelki, plodovi in naravnimi materiali, ki so jih učenci domiselno uporabili v svojih umetninah, v katerih so izrazili močan ustvarjalni navdih. Izjemne in čudovite so. Nastale so v času pouka na daljavo.

Drobtinica je medgeneracijski projekt Rdečega križa Ljubljana v sodelovanju z osnovnimi šolami, s katerim osnovnošolske otroke ozaveščamo o pomenu solidarnosti, humanosti, trajnostnem delovanju za zdravo in čisto okolje, spodbujamo k skrbi za starejše in o medsebojni pomoči. V šolskem letu 2020/2021 je tema Drobtinice KNJIŽICE ZDRAVIH in ENOSTAVNIH RECEPTOV - JEJMO IN PIJMO ZDRAVO.
Te knjižice bodo namenjene ljudem, ki se soočajo s pomanjkanjem denarja in v Humanitarnem centru Rdečega križa prejemajo humanitarno pomoč v obliki hrane in rabljenih oblačil. Humanitarni paket hrane vsebuje živila kot so mleko, moka, riž, olje, sladkor, testenine, paradižnikovo omako – pelate in fižol. Vemo, da je iz takšnih izdelkov zahtevno sestaviti jedi. Ljudem pa pogosto tudi zmanjka idej, kako določeno živilo uporabiti, zato lahko knjižice predstavljajo dodaten nabor receptov in navdiha za bolj raznoliko prehrano. Kot vsako leto doslej, smo se tudi letos pridružili projektu, vendar na malo drugačen način. Ker nismo bili v šoli, so to nalogo učenci opravili doma s pomočjo svojih staršev.

»ZAJTRK Z MEDOM – SUPER DAN!« Kljub trenutnim razmeram, ko ne moremo zajtrkovati skupaj v šoli, smo to naredili doma in tako obeležili dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je letos že deseti po vrsti. Učence smo seznanili s pomenom zajtrka, saj le-ta poskrbi za jutranjo energijo, ki jo potrebujemo za uspešen začetek dneva tako za fizično kot miselno aktivnost. Spregovorili smo o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane, kar na naši šoli že dolgo let tudi izvajamo, saj imamo šolski ekosadovnajk in ekovrt, ki nam daje pridelke, ki jih lahko užijemo takoj.

V šolskem ekosadovnjaku na vidnem mestu raste sadno drevo kutina. Vsakemu mimoidočemu nudi zanimiv pogled vse od spomladi, ko razveseljuje z nežnimi, velikimi cvetovi do jeseni, ko občudujemo velike plodove, ki dobivajo zlato rumeno barvo. Njeni dišeči plodovi so odlični za pripravo kompotov, želejev in marmelade ali pa samo za odišavljanje kuhinjskih polic. Z učenci smo se odločili, da iz njih tudi letos pripravimo marmelado. Najtežje je bilo lupljenje lupine in razpolavljanje, saj je kutina zelo trda in razgibana po obliki. Vendar uspelo nam je in skuhali smo marmelado odličnega okusa.

Ekosadovnjak že celih 20 let krasi drevo kutina. Plodovi so neverjetni. Dišijo, Čudovito dišijo. Podobni so hruškam oziroma jabolkom. Hm? Nekaj vmes. Vsebujejo veliko vitamina C, tanina in zato so jeseni, ko dozorijo, prava zakladnica zdravja oz. ščit proti prehladnim in črevesnim obolenjem. Žal jih ne moremo jesti surovih, ker nam bodo usta potegnila skupaj, zato pa bodo toliko bolj teknila kuhana ali pečena. Imajo ogromno pektina, zato kar koli delamo iz njih, uspe. Zato z učenci vsako leto pripravimo odlično marmelado iz kutin. Tudi letos nam je fantastično uspela.

Jesen še zdaleč ne pomeni le slovesa od poletja, ampak tudi začetek opravil, ki so mnogim v veselje - med najbolj priljubljene na naši šoli zagotovo sodi obiranje sadja. Z malimi in malo večjimi košaricami smo se odpravili v sadovnjak. Najprej so učenci opazovali in spoznavali postopek obiranja jabolk ter se nato sami preizkusili. Zabojčki so se hitro polnili. Medtem smo opazovali še žuželke, ki so nekatere plodove kar precej zmanjšale. Zabojčke smo hitro napolnili z jabolki naslednjih vrst: carjevič, elstar, zlati delišes in gala. Sledila je pokušina. Kar nekaj jabolk se je zelo hitro znašlo v otroških želodčkih. S tem je bila ustvarjena najkrajša možna veriga.

Poleg šolskega ekosadovnjaka smo pred štirimi leti postavili še zeliščno in zelenjavne grede. Že lani so se učenci razdelili po skupinah: JAGODKE, BOROVNIČKE, JABOLKA in ČEŠNJE. Vsaka skupina skrbi za točno določeno gredo. Kakšno veselje je vsak petek čutiti na naši šoli, ko je na vrsti učilnica v naravi. Dobimo se pri vrtni uti, kjer se preobujejo v škornje, vzamejo rokavice, orodje in odhitijo na delo. Posvetili so se pletju gredic, opazovanju semen in seveda ob zaključku pokušini prvih zrelih jabolk. Mmm, kako so bila okusna in sočna.

Šolski zvonec glasno kliče, učenci, kje pa ste? Učenci so spet prestopili šolski prag, napolnili prostore in šola je ponovno oživela. Še posebno doživetje pa je bil prvi šolski dan za našega prvošolca Maksa, ki sta ga v šolo pospremili mamica in starejša sestrica. Dan je bil za vse prelep, saj smo sprejeli prvošolca, se po dolgih počitnicah spet srečali in si imeli zelo veliko povedati.